Kdo pa bo poskrbel za mamice?

Kdo pa bo poskrbel za mamice?

Vesela sem bila odziva mamice, ki je prebrala moj članek Ko dobim slabo oceno, mi teži »celo sorodstvo«. Z njenim dovoljenjem ga delim v celoti, predvsem zato, ker se zelo strinjam z njenim razmišljanjem.

 

Spoštovani,

Ravnokar sem prebrala vaš članek  »Ko dobim slabo oceno, mi teži »celo sorodstvo« …

Z njegovo vsebino se strinjam, vendar pa pogrešam, nekaj, kar v nobeni literaturi ne najdem. Niti ne najdem pri nobeni strokovni osebi. Morda mi vi lahko pomagate….
Vedno in povsod so v ospredju samo otroci. Nikoli se nihče ne vpraša,

  • ali so starši kdaj utrujeni
  • ali so v vedno v najboljši psihični kondiciji
  • kolikokrat so se pogovarjali s svojim otrokom in kolikokrat je otrok obljubil, da se bo učil in kolikokrat se je le-ta zlagal
  • kolikokrat so starši dali podporo, ponudili pomoč, jo po mnogih poskusih tudi malce vsilili (kar je edino pomagalo, da so se pokazali rezultati pri ocenah)
  • kolikokrat so se starši prepričali, da otrok razume, zakaj mora narediti osnovno šolo in potem srednjo in kolikokrat so otroku tudi v šoli povedali, da je sistem za nadaljevanje šolanja narejen »točkovno« in da je od ocen odvisno, koliko točk bo otrok zbral in posledično ali se bo lahko vpisal v srednjo šolo po njegovi želji
  • zakaj nihče od strokovnih oseb ne razume, da je kazen (npr. odvzemtehnološki pripomočkov) zadnje dejanje, dejanje iz obupa, ko starš ne ve več, kako naj prisili otroka, da se bo učil…

 

Ali resnično mislite, da so samo otroci tisti, ki trpijo?

Zakaj nikoli nihče nima nobene spodbudne besede tudi za starše? Zakaj vsa strokovna javnost kar naprej poudarja, da je treba otroke podpirati in jim »odnašati rit«  pri vseh stvareh? In če kakšen starš tega noče, dobi etiketo, da nima posluha za svojega otroka.  Zakaj nihče ne razume, da je starše strah za njihove otroke in da se bolj kot otroci bojijo šolskih  neuspehov, ker vedo kakšne so posledice?

Kajti, to, da jih je treba vedno hvaliti in jih spodbujati, očitno ni vedno ok…če bi bilo to ok, bi bili otroci bolj odgovorni kot so, bili bi bolj samostojni, če se starši dobesedno ne bi bali  vseh socialnih služb in podobnih ustanov, da jih bodo označili za neprimerne ipd… a se vam ne zdi, da je ob neuspehu potrebna tudi kritika?

Otroci se danes tako zelo močno zavedajo svojih pravic, ker jim šola najprej s tem napolni glavo. O obveznostih pa nihče ne govori. A ne bi bilo bolje, ko bi jim v šoli najprej povedali, da so na prvem mestu odgovornosti in šele potem gredo z roko v roki tudi pravice in bonitete? Tako pa si šola opere roke in »predavanja in teženja« prepušča staršem. Saj je to res starševska dolžnost in to starši večinoma tudi počnemo. A kaj, ko ima šola tako velik vpliv na otroka, da se  misel na odgovornosti čisto izniči…

 

Lahko pa tudi obrnemo:

Če mati ne bo skuhala kosila in oprala in zlikala oblačil – kaj se bo zgodilo?  Nihče ne bo rekel: »O mati a si utrujena?« ali kaj podobnega. Vsak bo zatežil kje ima čisto obleko in kdaj bo dobil poln krožnik na mizo? Nihče je ne bo pohvalil, ker je bila tako pridna, da se je usedla na kavč in/ali si vzela  dan  zase… nihče ji ne bo rekel, da jo razume, da je utrujena in da bo že jutri jedel…

Vzpodbudna kritika je morda dobrodošla, vendar redko obrodi sadove. Ravno pri nas imamo najstnika. 2. letnik SŠ. Ob prvem cveku, je bilo vse narejeno  po p.s.-u: pogovor, kaj se da narediti, da bo bolje, obljube, da bo ocena popravljena, ponujena pomoč v obliki lastne razlage oz. za strokovne predmete tudi inštrukcije…nobenih kazni, nobenih restrikcij… samo razumevanje, da je slučajno prišlo do tega dogodka (cvek) in upanje, da se bo otrok držal dogovorjenega. In kakšen je bil rezultat: komplet negativen uspeh   ) Sedaj smo v fazi  najhujše restrikcije, prisilnega učenja in obiskovanja inštrukcij, teženja, v obliki, ki ga ne priporočate in postavljanja vprašanj, ob katerih kratek in jedrnat odgovor »dobro« ni več  zadovoljiv. In rezultat: 1 mesec popravljanja; ostal je še en cvek, ki ga fizično še ni bilo možno popraviti. Ocena se bo popravljala po počitnicah..

 

Sedaj pa vas vprašam: Zlepa ni šlo. S trdo roko pa gre. In kako naprej?  Pojma nimam.

 

Mogoče imate vi odgovor na vprašanje: kako doseči, da se bo otrok (ki vsekakor ni neumen) naučil vsaj za dvojko  (toliko so padli standardi obupane mame)  in da ne bo lagal?  Na to vprašanje mi nihče ne zna odgovoriti….

 

 

Res je, vedno znova poudarjam:  straši morajo poskrbeti zase. Morajo gojiti otroka v sebi, morajo obuti »velike čevlje«, v katerih se počutijo močne in njihov izrečen NE pomeni dejansko NE, ki ga otrok upošteva.

Res ne gre samo zato, da otroke ujčkamo, se z njimi pregovarjamo, prosimo  …,  mi odrasli želimo prepogosto biti njihovi prijatelji, srce se nam trga, če so žalostni, ko jim ne uresničimo vseh njihovih želja.

Dr. Ščuka pravi: »Otrokom je potrebno zadovoljiti njihove potrebe in ne zadovoljevati njihovih želja.«

 


Zakaj si moramo na letalu v primeru nesreče masko nadeti najprej starši? Zakaj morajo straši najprej poskrbeti za svojo energijo?

Pogosto srečujem starše, ki so izčrpani in brez energije. Njihov najpogostejši odgovor na vprašanje, kaj se dogaja z njimi, je: “Nimamo časa. Nimamo časa za osnovne potrebe, kje naj ga najdemo še zase, za delo na sebi.”

To so starši brez energije, starši, ki ne zmorejo zaradi lastne izčrpanosti postaviti mej svojim otrokom, mej v medosebnih odnosih, še manj pa vztrajati v svojih zahtevah.

 

In kakšne so posledice?

  •  Odnosi s sodelavci, partnerji, otroki utrujajo, komunikacija na vseh nivojih jih izčrpava.
  •  Otroci nimajo občutka varnosti, ker starši ne sedijo dobro v svojem sedlu.
  •  Pri starših se pojavljajo psihosomatske težave, ki vodjo v kronične bolezni.

 

In kako si straši lahko pomagajo?

Tako, da si organizirajo svoje življenje na način, da uzavestijo svoje potrebe in  prioritete. Uzavestijo najpomembnejše vrednote v življenju. Preprosto, potrebno je delati na sebi, da se v vseh obveznostih ne izgubijo.
Zakaj bi čakali, da bi zboleli in se šele takrat zavedali, kako pomembno je zdravje?
Zakaj bi zgubili stik z otrokom in se šele v najstniškem obdobju zavedali, da imajo tujca pred sabo?

Največje darilo, ki ga danes lahko podarite svojim otrokom, je ČAS. Čas, v katerem se družite z njim(-i) in se imate skupaj preprosto lepo. In predstavljate si sebe v tej vlogi, kako ste polni energije, pozitivne naravnanosti, ko imate čas, ste umirjeni. In uživate življenje dan za dnem.

 


Kako vam bo to uspelo?

Vabimo vas na tri  ENERGETSKE DELAVNICE, na katerih boste ponovno uzavestili pomembne stvari v življenju, spoznali boste tehnike ohranjanja energije in pozitivne naravnanosti.

Vabljeni v prostore OŠ Sečovlje

na ENERGETSKE delavnice,

ki bodo potekale ob sredah, in sicer

29.3. 2017, 12. 4. 2017 in 26. 4. 2017

od 18.00 do 20.00 ure. 

 

Delavnice  bom  vodila Neva Strel Pletikos,

univ.dipl.pedagoginja, prof.sociologije, transakcijski analitik – svetovalec, NLP-praktik coach, z dvoletnim usposbaljanjem iz teorije izbire.


 

Kakšne starše želijo vaši otroci?   Vesele, zadovoljne, polne energije, torej takšne, ki znajo poskrbeti zase.

Kakšne partnerke želijo partnerji?  Vesele, zadovoljne in polne energije, takšne, ki znajo poskrbeti zase.

Vi ste pomembni, postaviti se morate na prvo mesto. In glej … kar naenkrat se bo začela spreminjati okolica.

Ne čakajte, vzemite si čas zase in se nam pridružite na delavnicah osebnostne rasti.

Rdeča nit srečanj bo:

  • KAKO POSKRBETI ZASE?

  • KAKO REČI NE, da bom slišana?

  • KAJ JE RESNIČNO POMEMBNO V ŽIVLJENJU?

  • KAJ LAHKO STORIM DANES, DA BOM MIRNO SPALA, KO BO OTROK STAR 18 let?

 

Naložba v svoje zdravje in v svojo osebnostno rast  vas bo stala 25 evrov na srečanje, ob takojšnjem plačilu vseh treh srečanj imate 10 evrov popusta. Če se srečanj udeležita oba starša, imata 30% popust.

Na zadnjem srečanju se nam bo pridružila še kozmetičarka, ki nas bo pobožala še »od zunaj«.

 

Še mnenje dveh udeleženk lanske delavnice:

»Zelo prijetno in dobro izkoriščen čas. Imam veliko izkušenj, vendar so bili napotki in razgovori zelo konstruktivni. Veliko pridobljenega znanja bom uporabila pri komunikaciji z otroki in partnerjem. Se že veselim.«

»Vsa srečanja bi zelo pohvalila. Kot  predavateljica ste pridobili mojo pozornost in zanimanje, saj so bile teme jasno in ustrezno predstavljene. Izvedela sem veliko, zelo uporabnih nasvetov. Čestitam in  hvala.«

 


 

Pripeljite se v Sečovlje, preživite  večer z nami.

Nujna je predhodna prijava na naslov info@cor.si.

 

Sem Neva Strel Pletikos, mama treh odgovornih, srečnih, uspešnih otrok, žena, univ. dipl. pedagoginja in sociologinja, TA praktik, NLP praktik, mojster z znanji teorije izbire in svetovalna delavka s 25 letnimi izkušnjami.

Leave A Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja