Očetje, vi ste odgovorni za vzgojne težave, ki jih imajo vaši otroci!

Poglejmo, kako je bilo v davni  preteklosti. Očetje so bili lovci, poskrbeli so, da so njihovi otroci in žena imeli hrano.

Danes pa … Danes imamo Mercator, Hofer, Lidl in potrebujemo evre. Materialne potrebe so vedno večje, očetje cele dneve lovijo evre, da bi lahko izpolnili vse želje otrok.

Pa ni potrebno izpolnjevati želja, izpolnjene morajo biti potrebe. Na to v času, ko so materialne dobrine tako cenjene, pozabljamo.

In še skok v malce mlajšo zgodovino.

Ko se rodi otrok, mama ostane na porodniškem dopustu celo leto, oče le nekaj tednov. Mama   otroka nosi devet mesecev, ko ga rodi, je to njen otrok: ona ga doji, ona neguje, ona potrebuje kar nekaj časa, da »prereže popkovino«. Vzpostavlja stik z otrokom, saj vendar ona to zna.

Očetje so večkrat ob strani, ostajajo lovci in lovijo evre.

Ob vstopu v vrtec mama uvaja otroka, saj njena separacija traja in traja. Vzgojiteljice pogosto ugotavljajo, da ima otrok ob uvajanju v vrtec veliko manj stisk, če pri uvajanju sodeluje oče. Vendar so redki, oni lovijo, mame pa trpijo ob dejstvu, da bodo otroka oddale v varstvo.

Potem se srečamo na prvih  roditeljskih sestankih, večina prisotnih je mamic. Očetje so redki.

Otrok zboli, mama pelje otroka k zdravniku, očetje so redki. Mama ostane doma na bolniškem dopustu in neguje bolnega otroka, očetje lovijo.

Otrok vstopi v šolo, starši so povabljeni na roditeljski sestanek, v šolo za starše, le 5 % prisotnih je očetov, ostalo so mame. Mame prevzamejo vso odgovornost za vzgojo otroka.

Mame so v današnjem času postale tudi lovke – ampak one znajo biti mame, one vedo, kaj je najbolj prav za otroka. Biti lovka in hkrati mama postaja iz leta v leto, ko otrok odrašča, vedno bolj naporno.

Iz leta v leto so bolj izčrpane, nemočne, težijo, pojavlja se »psihosomatika«.

»Samo počakaj, da pride očka domov!« je vedno pogostejši stavek.

Očka pride domov utrujen od lovljenja evrov, vidi izčrpano ženo in cvilečega otroka, zakriči, zagrozi. Otrok se umiri, nima pa s človekom, ki dela red v njihovi družini, nobenega stika.

Pri svojem delu  vedno pogosteje dobim potrditev, da pri otrocih, pri katerih nastajajo večje težave v najstniškem obdobju, pri vzgoji oče ni prisoten, pa naj gre za dečka ali deklico.

V tem primeru ne gre za starša, ki sta razvezana. Gre za očete, ki živijo z otrokom, vendar nimajo z njim nobenega stika. Ne vedo, katera barva je sinu ali hčeri všeč; ne vedo, kdo je otrokov idol; ne vedo, kaj najraje je; ne vedo, kaj se mu/ji dogaja v šoli, in ne vedo, ali ima prijatelja.

Mame vedo. Niso pa očetje vedno krivi, da niso vključeni v vzgojo svojih otrok.

»Ne, moj mož pa že ne bo prišel v šolo na govorilne ure. Veste, on se ne zna pogovarjati,« mi je rekla mama nedolgo  tega, ker sem želela, da pride oče v šolo.

In vprašam mamo, kaj oče počne, pa pove, da je profesor na fakulteti.

Mame prevzemajo odgovornost za vzgojo otroka, ker se bojijo, da bi oče bil pregrob, da bi oče pustil negativne posledice otroku, ker preprosto zna mama bolje. Marsikatera mama misli, da si oče pri zdravnici ne bi zapomnil vsega potrebnega oziroma ne bi prav povedal, kaj je otroku,ali pa da bi se v šoli ne znal pogovarjati z učiteljico.

Mame, dovolite vendar, da ima vaš otrok oba starša, mamo in očeta, saj potrebuje oba starša, potrebuje dve različni energiji,  moško in  žensko,  dva različna principa vzgoje.

Očetje  pri vzgoji ne izhajajo toliko iz čustev, uporabljajo bolj racio, kar ne pomeni,  da niso čustveni, da nimajo radi otrok. Seveda jih imajo radi, vendar na drugačen način. In vzgajajo na drugačen način, z manj besed, a z akcijo, z dejanji, z odločnostjo in pogosto tudi s posledicami.

Mame jim moramo dovoliti in zaupati, očetje pa morajo prevzeti svoj del odgovornosti. Imeti stik z otrokom in ohraniti stik z njim je mogoče le na en način, in sicer s kvalitetno preživetim časom v dvoje z otrokom.

Dragi očetje, vaši otroci, vaš otrok vas potrebuje!

Oblačite jih, negujte jih, igrajte se z njimi, pojdite na govorilne ure, pojdite na roditeljski sestanek, zanimajte se zanje, napišite jim spodbudno sporočilo, kolesarite z njimi, pogovarjajte se z njimi po moško, bodite očetje … pojdite z njimi v kino, povejte jim, da jih imate radi, podarite jim objem.

Pa tudi zahtevajte, pohvalite, izrazite pričakovanja in jih kaznujte, če je to potrebno.

In imejte radi otrokovo mamo  …

In vse to bo dalo otroku občutek varnosti, sprejetosti, stabilnosti … in sledil bo vam in sledil bo mami.

In tako vzgoja postane preprosta  …