Motnje hranjenja in motnje prehranjevanja
V zadnjem času je med mladimi opaziti vse več motenj prehranjevanja. Vse več staršev in učiteljev se na nas obrača z željo po nasvetu in pomoči otroku/mladostniku.
Najprej naj namenim nekaj besed o tem, kaj motnje hranjenja sploh so.
Ločimo motnje hranjenja in motnje prehranjevanja. Motnje prehranjevanja so predstopnja motenj hranjenja. Gre za nezdrave prehranjevalne vzorce, ki lahko vključujejo diete, kompulzivno hranjenje, preskakovanje obrokov, postenje, neuravnoteženo prehranjevanje, neredno prehranjevanje, poseganje po eni vrsti hrane, preračunavanje kalorij, prenajedanje, …
Motnje hranjenja pa so duševne motnje. V osnovi so čustvene motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in hranjenja. Zahtevajo multidisciplinarno in celostno oskrbo. Gre torej za stopnjo, ko je potreben obisk pedopsihiatra, pogosto tudi bolnišnična obravnava.
Katere motnje hranjenja poznamo?
Ločimo:
– anorexio nervoso (postopni nastanek, začetek je pogosto dietno vedenje, je najbolj poznana izmed motenj hranjenja, značilen je padec telesne mase, oseba zelo omeji vnos hrane, značilen je močan strah pred debelostjo in pridobivanjem telesne teže, moteno doživlja lastno telo, izguba menstruacije, lahko je restriktivna – ohranjanje nizke telesne teže s stradanjem in telovadbo ali purgativna – ohranjanje nizke telesne teže z bruhanjem ali uporabo diuretikov).
– bulimijo nervozo,
– motnjo hranjenja z izgubo nadzora,
– motnjo izogibanja/omejevanja vnosa hrane
– neopredeljene motnje hranjenja ali prehranjevanja
– druge določene motnje hranjenja in prehranjevanja
– PIKA
– motnjo ruminacije
Kdaj morate postati pozorni? Katere znake morate opazovati in kdaj je smiselno poiskati pomoč.
? Hrana postane središče otrokovega sveta.
? Otrokov odnos do hrane je pol duševnih bojev in slabe vesti.
? Začne se izogibati določeni vrsti hrane (npr. krompirja, špagetov, kruha, …).
? Ima nizko samopodobo (se začne drugače oblačiti, pogosto ga je v družbi sram, ne želi na plažo, oblači širša/ožja oblačila, …).
? Poje manjše porcije hrane.
? Ne je več spontano – nadzira kaj poje in od tega ne odstopa.
? Šteje kalorije.
? Se vsakodnevno tehta.
? Uporablja odvajala.
? Na skrivaj bruha.
? Začenja šteti koliko kalorij ima določena hrana.
? Opazite izgubo telesne mase.
? Je enolično.
? Vsakodnevno telovadi.
? Pojav glavobolov.
? Redčenje in izpadanje las.
? Poraščenost po obrazu in po celem telesu.
? Izguba menstruacije.
? Suha koža.
? Težave s prebavo.
? Težave s koncentracijo.
? Težave s spominom.
? Motnje spanja.
? Občutek ponosa pri hujšanju ali upiranju lakoti.
? Ekstremni miselni vzorci in perfekcionizem.
? Socialni umik.
? Izostajanje iz šole.
? Nezmožnost jesti pred drugimi.
? Rezanje hrane na majhne koščke.
? Nenadno vegetarijanstvo.
? Prekomerno uživanje vode
? Prekomerno uživanje žvečilnih gumijev.
Kaj lahko naredite?
? Poiščite pomoč, posvetujte se s psihologom. Lahko se obrnete tudi na nas in pomagali vam bomo poiskati ustreznega strokovanjaka. Lahko nam pišete v zasebna sporočila ali pa na e-naslov info@cor.si.
? Sledi diagnostična ocena trenutnega stanja.
? Odločitev o napotitvi naprej v obravnavo na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer izvajajo celostno obravnavo motenj hranjenja.
V kolikor to ni potrebno izdelamo načrt pomoči. Dogovorim se tudi za sodelovanje z dietetičarko, ki pomaga pri izdelavi jedilnika s katerim poskušamo obdržati/dvigniti telesno težo. Delo na samospoštovanju, samopodobi, samosprejemanju. V psihološko svetovanje je vključena celotna družina, pomembno je, da je okolje spodbudno in vključeno v proces zdravljenja.
You may also like
Apatični otroci – kako jim pomagati?
13 aprila, 2023
Odvisnost od telefona med mladostniki
6 marca, 2023