Ali nam je podarjeno najdragocenejše darilo?

Vem, da je težko, a poskušajmo se za trenutek odmakniti od lastnih skrbi, od finančnih težav, ki nas zelo verjetno čakajo, vprašanj glede službe in vsega ostalega, kar vam trenutno zapolnjuje misli. Za to bo še dovolj časa, v tem trenutku pa imamo kar se tega tiče večinomam, bolj ali manj, zvezane roke.

Dejstvo je, da smo v situaciji, ki je skrajno kontradiktorna. Nekaterim je namenjeno verjetno najdragocenejše darilo – čas. Drugim bo istočasno ravno to odvzeto.

A zdaj je morda primerno, da se vprašamo o naših vrednotah. Kaj smo do sedaj postavljali na prvo mesto? Kaj se nam je zdelo pomembno in kaj smo jemali za samoumevno? S čim smo pogojevali svojo srečo? Za kaj vse, smo želeli plačati? Za zdravje. Za čas. Za znanje?

Več sekund. Več minut. Več ur. Več dni. Kar naprej to poslušamo. Kar naprej smo želeli čas. Čas zase, za družino in za vse tisto, po čemer naše srce tako zelo hrepeni.

Kar naprej sem poslušala, bi, a kaj ko ni časa. Ja, seveda, a kaj ko ne zmorem vsega. Kolikokrat sem se sama ujela v vse te izgovore, ki so bili vse do sedaj pravzaprav moje odločitve.

Pred izzivom smo. Kot posamezniki, kot družine in kot družba. Kar naenkrat imamo čas, ki se ga nikakor ne da kupiti. Podarjen nam je. Lahko ga izkoristimo, ali pa pač ne. Kozarec je vedno lahko pol poln ali pol prazen. Lahko vidimo vse, kar nam je ta čas prinesel slabega – a kaj, če ta čas vzamemo kot preizkušnjo. Kot preizkušnjo naše družbe, namreč. Preizkušnjo nas samih in naše družine.

Dajmo zares premisliti, ali smo res tam, kjer želimo biti. Smo do sedaj živeli v skladu s svojimi vrednotami? Smo se počutili izpolnjene? Kako se počutimo, ko imamo več časa za stvari, ki nam rišejo nasmeh na obraz? Vse to je pomembno zato, ker se bomo prej ali slej vrnili v naš vsakdan. Drugačen bo. Ampak kako? Bomo upoštevali vsa spoznanja ali bomo dalje tavali v temi?

In dajmo pokazati malo razumevanja in sočutja do drugih. Vsem je in nam bo težko. Vsak bo nekaj izgubil, malo bo v tej zgodbi zmagovalcev. Zato se osredotočite nase in izkoristite čas zase in svoj napredek. Obsojanje in obtoževanje drugih pustite za seboj, ne poznate zgodb drugih in razlogov drugih. Prenehajte z deljenjem katastrofalnih scenarijev in tragičnih informacij. Pomislite, kako lahko naval takih informacij dojamejo npr. tisti, ki so bolj nagnjeni k anksioznosti ali depresiji? Poskušajte razumeti druge, ljudje na stresne situacije odreagiramo na najrazličnejše načine, … Kdo lahko presoja, kateri je pravi?

Res je, kar pravijo, naj pazimo kaj si želimo. Pred dvema mesecema, ko sem zelo veliko delala, sem si želela, da bi prišla pomlad. Želela sem si, da bom v času pomladi imela več časa za delo na vrtu, za tek, za sprehode, za branje knjig, za vse tiste majhne stvari, v katerih tako zelo uživam. Bala sem se, da bom tudi v pomladnem času preveč delala in mi bo za te skrite želje zmanjkalo časa. Res je, trenutno moje skrbi zapolnjuje služba, ekonomska in družbena situacija okrog mene, moj občutek varnosti je ogrožen. A uganite, kaj trenutno počnem? A tako je življenje pravijo, vedno nekje da in drugje nekaj vzame.